 Subjects -> GEOGRAPHY (Total: 493 journals)
| A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z | | The end of the list has been reached or no journals were found for your choice. |
|
|
- Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška
Authors: Uroš Stepišnik
Pages: 5 - 26
Abstract: Zrenjski ravnik je kraška uravnava v severni Istri na Hrvaškem, ki ima na severnem in južnem robu obsežna območja ponornega kontaktnega krasa. Vodotoki pritekajo z eocenskih klastičnih kamnin in ponikajo v zakrasele karbonatne kamnine pretežno kredne starosti. Na območju smo opravili morfografsko, morfostrukturno in morfometrično analizo in nato morfogenetsko in morfodinamično interpretacijo. Zaključili smo, da je razvoj kontaktnega krasa potekal vsaj v treh različnih fazah. Najprej je deloval kot korozijska uravnava v plitvem krasu, kasneje je prišlo do tektonskega dviga in antecedentnega vrezovanja vodotokov v korozijsko uravnavo. Šele v zadnji fazi je prišlo do pretočitve površinskih tokov v podzemlje in oblikovanja kontaktnega krasa.
PubDate: 2022-12-27
DOI: 10.4312/dela.58.5-26
- Kvantitativni postopek identifikacije grbinastih travnikov na območju
Triglavskega narodnega parka
Authors: Sašo Stefanovski, Barbara Lampič
Pages: 27 - 48
Abstract: Na območju Triglavskega narodnega parka zasledimo poseben tip travnikov – grbinaste travnike. Zaradi človekove dejavnosti imajo grbinasti travniki ne le naravovarstveno, ampak tudi kulturno vrednost. Zato je od leta 2004 v Programu razvoja podeželja (PRP) vzpostavljen sistemski ukrep za ohranjanje grbinastih travnikov. Kmetje so za njihovo vzdrževanje upravičeni do izravnalnih plačil, a je ta podpora nizka, med manj poznanimi in zelo slabo uveljavljenimi. Uradni prostorski sloj grbinastih travnikov je, kljub terenski preveritvi in nadgradnji v letu 2021, necelovit in deloma pomanjkljiv. Namen članka je prikaz nove metode oziroma razvoja kvantitativnega postopka identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka. Omejitev postopka je, da ni neposredno uporaben za zaznavanje grbinastih travnikov brez naknadnega terenskega ali digitalnega pregleda. Z njegovo uporabo smo predstavili možnost učinkovite nadgradnje obstoječega uradnega prostorskega sloja grbinastih travnikov.
PubDate: 2022-12-27
DOI: 10.4312/dela.58.27-48
- Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem
družbenem utripu
Authors: Jernej Zupančič
Pages: 49 - 75
Abstract: Prispevek prikazuje sodobne prostorske in socialne procese na avstrijskem Koroškem in analizira položaj slovenske manjšine v pogojih postmodernega družbenega stadija. Manjšina je družbeni kolektiv, ki se je skozi desetletja številčno zmanjševal zaradi asimilacije. To so sprožali tako namerni asimilacijski ukrepi na eni ter vrsta dejavnikov v družbenem okolju na drugi strani. Proučujemo, kako in v kakšni meri lahko značilnosti prostorskih struktur in življenjski slog ljudi v postmoderni družbi vplivajo na pripadnike manjšine.
PubDate: 2022-12-27
DOI: 10.4312/dela.58.49-75
- Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije
Ljubljana
Authors: Nina Stubičar, Naja Marot
Pages: 77 - 98
Abstract: Kulturni turizem je ena najstarejših in najbolj uveljavljenih vrst turizma, kar še posebej velja za mestne destinacije, kot je Ljubljana. V tem prispevku obravnavamo kulturni turizem z vidika lokalnega prebivalstva. Z anketnim vprašalnikom smo preverili, kakšno je mnenje prebivalcev o kulturnem turizmu v Ljubljani, koliko koristijo ponudbo, katere izboljšave predlagajo in kakšna je dodana vrednost kulturnega turizma za mesto. Prebivalci so poudarili pozitiven prispevek kulturnega turizma za mesto, čeprav to na področju kulturne ponudbe ne ponuja posebnih ugodnosti za prebivalce. Kot prispevek poudarjajo zlasti živahnost mesta, njegovo internacionalizacijo, torej stik prebivalcev s tujci, in dodano vrednost gospodarstvu, ki vpliva tudi na splošni mestni razvoj.
PubDate: 2022-12-27
DOI: 10.4312/dela.58.77-98
- Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v
Sloveniji po letu 2000
Authors: Uroš Horvat
Pages: 99 - 123
Abstract: Po letu 2010 je prišlo do velikega porasta turističnega obiska v mestnih občinah, ki so postale najpomembnejša skupina turističnih občin (z okoli 29 % vseh prihodov turistov in 36 % prihodov tujih turistov v Sloveniji v letu 2019). Velik del rasti turističnega obiska je prispevala prav mestna občina Ljubljana, v kateri je bilo v letu 2019 zabeleženih 18 % vseh prihodov turistov in 23 % prihodov tujih turistov v Sloveniji. Pandemija covida-19 je najbolj prizadela prav mestne občine. Na koncu prispevek izpostavlja, da je na eni strani Ljubljana postala ena najhitreje rastočih in pomembnih turističnih destinacij v Srednji Evropi, na drugi strani pa se povečan turistični obisk Slovenije ni odrazil v obisku drugih mestnih občin, kot so npr. Celje, Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gradec in Krško, ki močno zaostajajo tako po številu turistov kot po deležu tujih turistov. To očitno kaže na njihov relativno majhen turistični potencial kot tudi skromno razvitost turistične ponudbe in infrastrukture.
PubDate: 2022-12-27
DOI: 10.4312/dela.58.99-123
- Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje
slovenskega prebivalstva
Authors: Dejan Cigale, Barbara Lampič
Pages: 125 - 149
Abstract: Pandemija covida-19 je pomenila velik pretres za turizem po svetu in v Sloveniji. Prišlo je do močnega zmanjšanja števila turističnih potovanj in prenočitev ter preusmeritve turističnih tokov. Prispevek predstavlja rezultate anketne raziskave, katere namen je bil poglobiti poznavanje učinkov pandemije covida-19 na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva. Rezultati so pokazali, da je pandemija vplivala na manj pogosta in krajša turistična potovanja ter izbiro drugačnih turističnih destinacij. Pri sprejemanju potovalnih odločitev je bila pomembna tako vloga epidemioloških omejitev in zaznavanja varnosti različnih oblik turističnih potovanj kot tudi običajnih dejavnikov turističnega odločanja.
PubDate: 2022-12-27
DOI: 10.4312/dela.58.125-149
- Poročila
Authors: Tajan Trobec, Borut Stojilković, Boštjan Rogelj, Marko Koščak, Irma Potočnik Slavič, Nejc Bobovnik, Barbara Lampič, Sara Mikolič, Nives Ličen, Dejan Cigale
Pages: 151 - 180
Abstract: Terensko proučevanje prsti Geografsko raziskovanje slovenske Istre 1 Slovenske manjšine v sosednjih državah Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji Slovenske srenje kot izročilo in priložnost Mesec prostora 2022 Zaključek projekta na temo potencialno onesnaženih območij v Sloveniji – vzpostavitev baze ter izdelava modela za ocenjevanje potrebe po njihovi prednostni obravnavi CELSA bilateralni raziskovalni projekt s KU Leuven na temo podpornega okolja za nove pristopnike v kmetijstvo Modra fakulteta: odgovor Univerze v Ljubljani na dolgoživost Trajnostni razvoj turizma – prakse in pristopi v Srbiji in Sloveniji
PubDate: 2022-12-27
DOI: 10.4312/dela.58.151-180
|
Open Access journal
