for Journals by Title or ISSN
for Articles by Keywords
  Subjects -> HUMANITIES (Total: 922 journals)
    - ASIAN STUDIES (167 journals)
    - CLASSICAL STUDIES (124 journals)
    - ETHNIC INTERESTS (161 journals)
    - GENEALOGY AND HERALDRY (8 journals)
    - HUMANITIES (284 journals)
    - NATIVE AMERICAN STUDIES (28 journals)

HUMANITIES (284 journals)                  1 2     

Showing 1 - 71 of 71 Journals sorted alphabetically
Aboriginal and Islander Health Worker Journal     Full-text available via subscription   (Followers: 14)
Aboriginal Child at School     Full-text available via subscription   (Followers: 5)
About Performance     Full-text available via subscription   (Followers: 12)
Access     Full-text available via subscription   (Followers: 26)
ACCESS: Critical Perspectives on Communication, Cultural & Policy Studies     Full-text available via subscription   (Followers: 10)
Acta Academica     Full-text available via subscription   (Followers: 6)
Acta Universitaria     Open Access   (Followers: 5)
Adeptus     Open Access   (Followers: 1)
Advocate: Newsletter of the National Tertiary Education Union     Full-text available via subscription   (Followers: 1)
African and Black Diaspora: An International Journal     Hybrid Journal   (Followers: 11)
African Historical Review     Hybrid Journal   (Followers: 17)
AFRREV IJAH : An International Journal of Arts and Humanities     Open Access   (Followers: 4)
Agriculture and Human Values     Hybrid Journal   (Followers: 14)
Akademika : Journal of Southeast Asia Social Sciences and Humanities     Open Access   (Followers: 6)
Aldébaran     Open Access   (Followers: 3)
Alterstice : Revue internationale de la recherche interculturelle     Open Access  
Altre Modernità     Open Access   (Followers: 4)
Amaltea. Revista de mitocrítica     Open Access   (Followers: 1)
American Imago     Full-text available via subscription   (Followers: 3)
American Journal of Humanities and Social Sciences     Open Access   (Followers: 10)
American Review of Canadian Studies     Hybrid Journal   (Followers: 7)
Anabases     Open Access  
Analyse & Kritik. Zeitschrift f     Full-text available via subscription   (Followers: 1)
Angelaki: Journal of Theoretical Humanities     Hybrid Journal   (Followers: 18)
Anglo-Saxon England     Hybrid Journal   (Followers: 34)
Antik Tanulmányok     Full-text available via subscription  
Antipode     Hybrid Journal   (Followers: 54)
Anuario Americanista Europeo     Open Access  
Arbutus Review     Open Access   (Followers: 1)
Argumentation et analyse du discours     Open Access   (Followers: 6)
Ars & Humanitas     Open Access   (Followers: 10)
Arts and Humanities in Higher Education     Hybrid Journal   (Followers: 34)
Asia Europe Journal     Hybrid Journal   (Followers: 5)
Australasian Journal of Popular Culture, The     Hybrid Journal   (Followers: 2)
Behaviour & Information Technology     Hybrid Journal   (Followers: 52)
Behemoth     Open Access   (Followers: 3)
Bereavement Care     Hybrid Journal   (Followers: 11)
Bulletin of the School of Oriental and African Studies     Hybrid Journal   (Followers: 18)
Cahiers de praxématique     Open Access   (Followers: 1)
Carl Beck Papers in Russian and East European Studies     Full-text available via subscription   (Followers: 5)
Child Care     Full-text available via subscription   (Followers: 7)
Choreographic Practices     Hybrid Journal   (Followers: 1)
Chronicle of Philanthropy     Full-text available via subscription   (Followers: 2)
Ciencias Sociales y Humanidades     Open Access   (Followers: 1)
Claroscuro     Open Access   (Followers: 1)
Co-herencia     Open Access  
Coaching: An International Journal of Theory, Research and Practice     Hybrid Journal   (Followers: 10)
Cogent Arts & Humanities     Open Access   (Followers: 3)
Colloquia Humanistica     Open Access  
Communication and Critical/Cultural Studies     Hybrid Journal   (Followers: 27)
Comprehensive Therapy     Hybrid Journal   (Followers: 3)
Congenital Anomalies     Hybrid Journal   (Followers: 1)
Conjunctions. Transdisciplinary Journal of Cultural Participation     Open Access   (Followers: 3)
Conservation Science in Cultural Heritage     Open Access   (Followers: 10)
Cornish Studies     Hybrid Journal   (Followers: 2)
Creative Industries Journal     Hybrid Journal   (Followers: 9)
Critical Arts : South-North Cultural and Media Studies     Hybrid Journal   (Followers: 12)
Crossing the Border : International Journal of Interdisciplinary Studies     Open Access   (Followers: 4)
Cuadernos de historia de España     Open Access   (Followers: 4)
Cultural History     Hybrid Journal   (Followers: 25)
Cultural Studies     Hybrid Journal   (Followers: 51)
Culturas     Open Access   (Followers: 1)
Culture, Theory and Critique     Hybrid Journal   (Followers: 27)
Daedalus     Hybrid Journal   (Followers: 21)
Dandelion : Postgraduate Arts Journal & Research Network     Open Access   (Followers: 3)
Death Studies     Hybrid Journal   (Followers: 19)
Debatte: Journal of Contemporary Central and Eastern Europe     Hybrid Journal   (Followers: 5)
Digital Humanities Quarterly     Open Access   (Followers: 58)
Diogenes     Hybrid Journal   (Followers: 8)
Doct-Us Journal     Open Access  
Dorsal Revista de Estudios Foucaultianos     Open Access  
e-Hum : Revista das Áreas de Humanidade do Centro Universitário de Belo Horizonte     Open Access   (Followers: 1)
Early Modern Culture Online     Open Access   (Followers: 40)
Égypte - Monde arabe     Open Access   (Followers: 4)
Eighteenth-Century Fiction     Full-text available via subscription   (Followers: 20)
Éire-Ireland     Full-text available via subscription   (Followers: 9)
En-Claves del pensamiento     Open Access   (Followers: 1)
Ethiopian Journal of the Social Sciences and Humanities     Full-text available via subscription   (Followers: 8)
Études arméniennes contemporaines     Open Access   (Followers: 1)
Études canadiennes / Canadian Studies     Open Access   (Followers: 1)
Études de lettres     Open Access   (Followers: 3)
European Journal of Cultural Studies     Hybrid Journal   (Followers: 27)
European Journal of Social Theory     Hybrid Journal   (Followers: 17)
Expositions     Full-text available via subscription  
Fronteras : Revista de Ciencias Sociales y Humanidades     Open Access   (Followers: 2)
Frontiers in Digital Humanities     Open Access   (Followers: 1)
Fudan Journal of the Humanities and Social Sciences     Hybrid Journal  
GAIA - Ecological Perspectives for Science and Society     Full-text available via subscription   (Followers: 4)
German Research     Hybrid Journal   (Followers: 1)
German Studies Review     Full-text available via subscription   (Followers: 27)
Germanic Review, The     Hybrid Journal   (Followers: 5)
Globalizations     Hybrid Journal   (Followers: 8)
Gothic Studies     Full-text available via subscription   (Followers: 17)
Gruppendynamik und Organisationsberatung     Hybrid Journal   (Followers: 1)
Habitat International     Hybrid Journal   (Followers: 5)
Hacettepe Üniversitesi Edebiyat Fakültesi Dergisi     Open Access   (Followers: 1)
Harvard Journal of Asiatic Studies     Full-text available via subscription   (Followers: 15)
Heritage & Society     Hybrid Journal   (Followers: 19)
History of Humanities     Full-text available via subscription   (Followers: 5)
Hopscotch: A Cultural Review     Full-text available via subscription   (Followers: 1)
Human Affairs     Open Access   (Followers: 1)
Human and Ecological Risk Assessment: An International Journal     Hybrid Journal   (Followers: 4)
Human Nature     Hybrid Journal   (Followers: 20)
Human Performance     Hybrid Journal   (Followers: 5)
Human Remains and Violence : An Interdisciplinary Journal     Full-text available via subscription  
Human Studies     Hybrid Journal   (Followers: 11)
humanidades     Open Access  
Humanitaire     Open Access   (Followers: 2)
Humanities     Open Access   (Followers: 11)
Hungarian Cultural Studies     Open Access  
Hungarian Studies     Full-text available via subscription  
Ibadan Journal of Humanistic Studies     Full-text available via subscription  
Inkanyiso : Journal of Humanities and Social Sciences     Open Access   (Followers: 1)
Inter Faculty     Open Access  
Interim : Interdisciplinary Journal     Open Access   (Followers: 3)
International Journal for History, Culture and Modernity     Open Access   (Followers: 7)
International Journal of Arab Culture, Management and Sustainable Development     Hybrid Journal   (Followers: 8)
International Journal of Cultural Studies     Hybrid Journal   (Followers: 26)
International Journal of Heritage Studies     Hybrid Journal   (Followers: 18)
International Journal of Humanities and Arts Computing     Hybrid Journal   (Followers: 13)
International Journal of Humanities and Cultural Studies     Open Access   (Followers: 6)
International Journal of Humanities of the Islamic Republic of Iran     Open Access   (Followers: 11)
International Journal of Listening     Hybrid Journal   (Followers: 4)
International Journal of the Classical Tradition     Hybrid Journal   (Followers: 12)
Interventions : International Journal of Postcolonial Studies     Hybrid Journal   (Followers: 16)
ÍSTMICA. Revista de la Facultad de Filosofía y Letras     Open Access   (Followers: 1)
Jangwa Pana     Open Access  
Jewish Culture and History     Hybrid Journal   (Followers: 20)
Journal de la Société des Américanistes     Open Access  
Journal des africanistes     Open Access   (Followers: 1)
Journal for Cultural Research     Hybrid Journal   (Followers: 12)
Journal for General Philosophy of Science     Hybrid Journal   (Followers: 7)
Journal for Learning Through the Arts     Open Access   (Followers: 7)
Journal for New Generation Sciences     Open Access   (Followers: 2)
Journal for Research into Freemasonry and Fraternalism     Hybrid Journal  
Journal for Semitics     Full-text available via subscription   (Followers: 6)
Journal Of Advances In Humanities     Open Access   (Followers: 3)
Journal of Aesthetics & Culture     Open Access   (Followers: 22)
Journal of African American Studies     Hybrid Journal   (Followers: 8)
Journal of African Cultural Studies     Hybrid Journal   (Followers: 5)
Journal of African Elections     Full-text available via subscription  
Journal of Arts & Communities     Hybrid Journal   (Followers: 6)
Journal of Arts and Humanities     Open Access   (Followers: 20)
Journal of Bioethical Inquiry     Hybrid Journal   (Followers: 3)
Journal of Cultural Economy     Hybrid Journal   (Followers: 9)
Journal of Cultural Geography     Hybrid Journal   (Followers: 22)
Journal of Data Mining and Digital Humanities     Open Access   (Followers: 30)
Journal of Developing Societies     Hybrid Journal   (Followers: 2)
Journal of Family Theory & Review     Hybrid Journal   (Followers: 3)
Journal of Franco-Irish Studies     Open Access   (Followers: 1)
Journal of Happiness Studies     Hybrid Journal   (Followers: 28)
Journal of Interactive Humanities     Open Access   (Followers: 3)
Journal of Intercultural Communication Research     Hybrid Journal   (Followers: 16)
Journal of Intercultural Studies     Hybrid Journal   (Followers: 12)
Journal of Interdisciplinary History     Hybrid Journal   (Followers: 26)
Journal of Labor Research     Hybrid Journal   (Followers: 20)
Journal of Medical Humanities     Hybrid Journal   (Followers: 22)
Journal of Medieval and Early Modern Studies     Full-text available via subscription   (Followers: 34)
Journal of Modern Greek Studies     Full-text available via subscription   (Followers: 4)
Journal of Modern Jewish Studies     Hybrid Journal   (Followers: 14)
Journal of Open Humanities Data     Open Access   (Followers: 1)
Journal of Semantics     Hybrid Journal   (Followers: 13)
Journal of the Musical Arts in Africa     Hybrid Journal   (Followers: 1)
Journal of Visual Culture     Hybrid Journal   (Followers: 35)
Journal Sampurasun : Interdisciplinary Studies for Cultural Heritage     Open Access  
Jurisprudence     Hybrid Journal   (Followers: 20)
Jurnal Sosial Humaniora     Open Access   (Followers: 2)
L'Orientation scolaire et professionnelle     Open Access   (Followers: 1)
La lettre du Collège de France     Open Access   (Followers: 1)
La Revue pour l’histoire du CNRS     Open Access   (Followers: 2)
Lagos Notes and Records     Full-text available via subscription  
Language and Intercultural Communication     Hybrid Journal   (Followers: 21)
Language Resources and Evaluation     Hybrid Journal   (Followers: 7)
Law and Humanities     Hybrid Journal   (Followers: 8)
Law, Culture and the Humanities     Hybrid Journal   (Followers: 12)
Le Portique     Open Access   (Followers: 1)
Leadership     Hybrid Journal   (Followers: 35)
Legal Ethics     Hybrid Journal   (Followers: 13)
Legon Journal of the Humanities     Full-text available via subscription  
Letras : Órgano de la Facultad de Letras y Ciencias Huamans     Open Access   (Followers: 1)
Literary and Linguistic Computing     Hybrid Journal   (Followers: 5)
Litnet Akademies : 'n Joernaal vir die Geesteswetenskappe, Natuurwetenskappe, Regte en Godsdienswetenskappe     Open Access  
Lwati : A Journal of Contemporary Research     Full-text available via subscription   (Followers: 1)
Measurement     Hybrid Journal   (Followers: 2)
Medical Humanities     Full-text available via subscription   (Followers: 22)
Medieval Encounters     Hybrid Journal   (Followers: 9)
Médiévales     Open Access   (Followers: 5)
Mélanges de la Casa de Velázquez     Partially Free   (Followers: 1)
Memory Studies     Hybrid Journal   (Followers: 36)
Mens : revue d'histoire intellectuelle et culturelle     Full-text available via subscription  
Messages, Sages and Ages     Open Access  
Mind and Matter     Full-text available via subscription   (Followers: 3)
Mneme - Revista de Humanidades     Open Access   (Followers: 1)
Modern Italy     Hybrid Journal   (Followers: 8)
Motivation Science     Full-text available via subscription   (Followers: 2)
Mouseion     Open Access   (Followers: 2)
Mouseion: Journal of the Classical Association of Canada     Full-text available via subscription   (Followers: 14)
Museum International Edition Francaise     Hybrid Journal   (Followers: 4)
National Academy Science Letters     Hybrid Journal   (Followers: 5)
Nationalities Papers     Hybrid Journal   (Followers: 7)

        1 2     

Journal Cover Ars & Humanitas
  [10 followers]  Follow
  This is an Open Access Journal Open Access journal
   ISSN (Print) 1854-9632 - ISSN (Online) 2350-4218
   Published by U of Ljubljana Homepage  [16 journals]
  • Ekfraza: besedilo videti, podobo ubesediti

    • Authors: Nataša Golob
      Pages: 5 - 21
      Abstract: Na držalih srebrnih žlic, ki jih je še pred letom 1000 izdelal bizantinski zlatar, so vrezane besede ali vsaj zaporedje črk z abreviaturnimi znamenji, ki jih je mogoče prebrati kot del verza. Žlice niso bile za vsakdanjo rabo, na mizo so jih dali ob posebnih priložnostih, in ko je med povabljenci iz kroga učenih mož stekel pogovor, se je sprožila igra ekfraze. V srebro vrezane besede so bile izhodišče dogodka: prepoznati je bilo treba literarno besedilo in ga interpretirati z opisom, v katerem je k besedi izzvani ubesedil likovno delo. Tisti, ki so med 9. in zgodnjim 13. stoletjem na carigrajski univerzi (kot poprej na atenski Akademiji) dobili »hibridno izobrazbo«, so bili enako dobro podkovani tako v teologiji in cerkvenih zadevah kot v vsem drugem, kar so zajeli iz helenističnega znanja in iz svojega časa (Vryonis, 1997, 6–7). Za skupino, ki so jo na mizi pričakale srebrne žlice, je to bila slej ko prej sijajna zabava, vselej neponovljiva, in mogoče za koga tudi oddaljen spomin na šolski izpit iz retorike, s katerim se je moral spoprijeti vsak, ki je zaključeval študij na atenski Akademiji. Zahteve glede poznavanja antične književnosti so postale še natančnejše v času, ko je cesar Roman I. obnovil katedro za homersko književnost.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.5-21
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Ekfraza kot izkustvena pripoved: primer Vergilijeve Eneide

    • Authors: Marko Marinčič
      Pages: 25 - 44
      Abstract: V interpretacijah Vergilijeve Eneide, ki izhajajo iz strukturalistične teorije (in v anglofonem svetu iz »nove kritike«), se učeni bralec/interpret pogosto obnaša kot tolmač, ki besedilo razume kot samozadosten sistem. Opisi likovnih umetnin so značilen primer »pripovedne pavze«, zato so pogosto razumljeni kot interpretativni ključ, ki razkriva globlji pomen pripovedi. Celo pri opisih, ki niso le podvrženi žariščenju, temveč so izrecno posredovani »skozi oči« literarnega lika, interpret, ki išče skrivni pomen opisanega, rad zanemarja odziv literarne osebe. Značilen primer je Enejev čustveni odziv na slike v Junoninem svetišču v Kartagini (1.453–495). Enej te podobe bere kot izraz univerzalnega sočutja; kljub temu je večina interpretov prepričana, da Enej kot »ekfrast« podlega usodni utvari, saj se ne zaveda, da je tempelj posvečen njegovi sovražnici Junoni in da upodobitev padca Troje pomeni Junonin triumf nad Trojanci; po tej razlagi se bo »pravi« pomen slik razkril šele med punskimi vojnami. Vendar ti prihodnji dogodki niso del pripovedi; Didona jih kvečjemu nakaže s prerokbo maščevalca Hanibala.
      Temeljna ideja pričujočega prispevka je, da je Vergilij Eneju kot gledalcu oz. fokalizatorju slik namenil povsem avtonomno vlogo. V poznejšem besedilu se pojavi vrsta odzivov na ekfrazo, ki imajo jasno psihološko motivacijo. Opis je posredovan skozi osebno izkušnjo literarnega lika; retrospektivna pripoved v 2. knjigi razkrije motive njegovega odzivanja in srečanje z Didono v podzemlju se s »fokaliziranim citatom« naveže na Enejevo doživetje pred slikami v Junoninem svetišču.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.25-44
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Opis kozarjeve skodele v Teokritovi Prvi idili: realizem ali iluzija

    • Authors: Ana Marija Lamut
      Pages: 45 - 62
      Abstract: Opis skodele v Teokritovi Prvi idili je vrivek, ki pa ni zgolj dekorativen, ampak je integralni del pesnitve. Notranja meja, ki opis loči od pripovedi, je nedoločljiva. Skodela je izdelana iz lesa in ima na zunanji strani izrezljane tri slike v linearnem zaporedju. Na prvi sliki sta upodobljena moška, ki tekmujeta za žensko naklonjenost, na drugi je stari ribič, ki lovi ribe, na tretji pa deček v vinogradu, ki plete mrežo za kobilico. Motivno in slogovno se opis navezuje na starejšo tradicijo; prizora tekmecev in vinograda najdemo tudi na Ahilovem ščitu. Pri analizi besedila sem izhajala iz retorične tehnike ekphrasis: »Ekfraza je opisni govor, ki živo privede pred oči to, kar se opisuje« (Spengel, Theon, Prog. 11, 239). V ospredje stopa ideal žive nazornosti (enargeia), ki opis spremeni v ekfrazo oziroma pri bralcu ali poslušalcu doseže iluzijo slike. Pomembno vlogo imajo barve in material, iz katerega so narejeni izdelki (rumeni cvetovi, sivi lasje, temno grozdje, lesena skodela). Ločiti moramo »enargejo« kot predstavljivost same slike in »enargejo«, ki jo v opisu dosežemo z besednimi učinki. »Enargejo« je mogoče stopnjevati z opisom gibanja, dejanj, misli in nagibov v pripovednih delih, npr. z aliteracijo in asonanco.
      Ali gre za opis realne ali fiktivne umetnine' Opis se navezuje na konkretne ikonografske tipe in posnema nekatere estetske težnje likovnih predlog, vendar gre obenem za ustvarjalen literarni konstrukt, ki se navezuje na retorično-filozofsko teorijo o domišljijski upodobitvi, phantasia. »Slikovni realizem« tega opisa sledi težnjam pozne klasične dobe. Pesnik se pri opisu osredotoči na bistvene elemente zgodbe, ker predvideva, da poslušalci/bralci poznajo vsebino. Poleg tega se Teokritov opis ne omejuje na vprašanje »vizualnega« v besedni umetnini, temveč pripoved komentira. V tem kontekstu je mogoče opis razumeti kot metaforo za življenjsko vztrajnost – nasproti smrti, ki jo v tej pesmi izbere Dafnis.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.45-62
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Ekfrazno pesništvo pri Romanu Melodu in Pavlu Silentiariju

    • Authors: Alen Širca
      Pages: 63 - 74
      Abstract: Članek o ekfrazi pri Romanu Melodu se opira na pojmovanje ekfraze v kontekstu bizantinske retorike in literature. V skladu s takšnim pojmovanjem, ki je v temelju enako starogrški retoriški teoriji in praksi, kakor jo najdemo v retoriških učbenikih, imenovanih Progymnasmata, je najpreprostejša opredelitev ekfraze takšna, da gre za govor, ki prinaša svoj predmet živo pred oči. Tako je jasno, da je sedanja opredelitev ekfraze kot pesniškega opisa slikovne, kiparske ali arhitekturne umetnine izrazito moderna.
      Po uvodnem razčiščenju glede terminologije članek obravnava ekfrazo pri Romanu Melodu, slavnem bizantinskem himnografu iz 6. stoletja, ki je avtor številnih kondakijev. Tu gre za nekakšno liturgično himno, ki je znana po številnih pesniških strategijah in velja za vrhunec bizantinske poezije. Romanova raba ekfraze v bibličnem kontekstu je vendarle na neki način zadržana. Toda z naturalističnim opisom pokola nedolžnih otrok, ki presega poročilo iz Matejevega evangelija, in zlasti s tematizacijo na novo zgrajene Hagie Sofie, ki jo plastično imenuje tudi Božji prestol, Roman vendarle postavi vodilni ton bizantinski ekfrazi.
      Druga arhitekturna ekfraza prihaja od nekega drugega bizantinskega pesnika iz 6. stoletja, Pavla Silentiarija. Njegovo najslovitejše delo je Descriptio ecclesiae Sanctae Sophiae. Še posebno ob opisu kupole Hagie Sofie, nekdaj največje cerkve krščanstva, ki se opira na antitetiko svetlobe in teme, spoznamo, da svetloba rabi za epifanično izkušnjo: Hagia Sofia postane snovno izkazovanje Božjega razodetja. Ekfraza tako pri Romanu kot pri Pavlu Silentiariju postane retoriško sredstvo za izrekanje neizrekljivega.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.63-74
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Križanje, Cerkev in evharistija v treh arturjanskih rokopisih

    • Authors: Miha Zor
      Pages: 75 - 89
      Abstract: Članek obravnava tri miniature z upodobitvijo Križanja iz treh rokopisov romance Estoire del saint Graal. Obravnavani rokopisi so: dva iz British Library (signaturi Royal 14.E.III in Additional 10292) ter eden, ki je danes v zasebni lasti, označuje pa ga nekdanja signatura Amsterdam BPH 1 (ex-Phillips 1045/7, 3630). Vsi trije so nastali na območju Saint-Omerja, Thérouanna, Tournaija in Ghenta med letoma 1315 in 1325. Razlike med tremi miniaturami so v podrobnostih in analiza se jih loteva v treh korakih. Najprej so določeni vsi mogoči pomeni posameznih motivov, nato se posvetimo vprašanju, kateri od teh pomenov so dejansko navzoči na obravnavanih miniaturah; zato so preučena razmerja med posameznimi motivi na sliki. Pomeni, pripisani posameznim motivom in sliki kot celoti, so nato preverjeni še z ozirom na ostale miniature v vsakem od rokopisov, da se razkrije, ali obstajajo tematske ali ideološke zveze in ali se razvija slikovna naracija, ki več posameznih miniatur povezuje v eno zgodbeno nit. Ti kriteriji so upoštevani, da bi lahko opisali pomen slike, tj. ekfrazo podobe, ki jo sugerira slikovni tekst.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.75-89
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Imaginarna lastna podoba v pesnitvi Roman o Roži

    • Authors: Barbara Peklar
      Pages: 90 - 105
      Abstract: »Vsak portret, ki ga slikaš z občutkom, je portret umetnika, ne modela … Slikar ne odkriva njega, temveč na poslikanem platnu razkriva sebe,« razloži tisti slikar, ki je naslikal spremenljiv portret Doriana Graya. Tudi Guillaume de Lorris, avtor srednjeveške pesnitve Roman de la Rose, skozi lik idealnega ljubimca predstavi svojo dušo, zato je Amant svojevrsten avtoportret. Vendar v nasprotju z običajnim avtoportretom ne zastopa avtorjeve osebnosti. Naslikan je namreč z besedami, taka ekfrazna podoba pa je univerzalna in ima na bralca poseben učinek, ki ga lahko bolje razumemo z Iserjevo teorijo estetskega učinka. Bralcu omogoča občutiti ljubezen ter tako njega samega preoblikuje v ideal dvornega ljubimca. Za razliko od slike nevidna ekfrazna podoba videz preseže in bralcu predoči skrito plat njegove duše. Natančneje, objekt, ki ga predstavlja ekfraza, v zunanjem svetu ne obstaja, torej v obstoj prikliče bralčev drugi jaz. V nasprotju z naslikanim avtoportretom, ki predstavlja (avtorjevo) identiteto, ker sta si slika in upodobljenec istovetna, je namreč beseda znak, ki se nanaša na nekaj drugega, zatorej se verbalni avtoportret, ki izraža avtorjeva čustva, odpira bralcu, da ga izpolni s svojo predstavo. Predstava, ki se od videza razlikuje po tem, da čustvo razkriva, bralcu omogoči začutiti avtorjeva čustva in mu tako predoči drugi jaz. To pomeni, da imaginarni avtoportret ne predstavlja dejanskega jaza, pač pa jaz, kot ga preoblikuje oziroma izpopolni umetnost ljubezni.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.90-105
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Vojeslav Molè kot pesnik ekfraze

    • Authors: Robert Simonišek
      Pages: 106 - 117
      Abstract: Članek se ukvarja z ekfrastično poezijo enega od utemeljiteljev slovenske umetnostnozgodovinske stroke Vojeslava Moleta, ki je bil v mladosti znan kot pesnik in esejist. Preden je leta 1926 emigriral na Poljsko in začel z uspešno znanstveno kariero na krakovski Jagelonski univerzi, je izdal dve pesniški zbirki ter v revijah objavil posamezne pesmi in eseje. Njegova poetika je po formalni plati zavezana antiki in simbolizmu, glavni temi sta ljubezen in ženska, kasneje se jima pridruži še hrepenenje po mladosti. Pesnik, ki se je izobraževal v Trstu, Novem mestu, Krakovu, Rimu in na Dunaju, je napisal precej ekfrastičnih besedil. V italijanski prestolnici so ga prevzele Tizianova alegorija Sveta in profana ljubezen, Leonardova Mona Lisa ter Rafaelova freska Apolon in Marsija, ki se pojavijo že v naslovih ekfrastičnih pesmi prve zbirke Ko so cvele rože iz leta 1910. Tudi esej Umetnost in narava, v katerem razpravlja o razmerju med likovno umetnostjo, literaturo in naravo, je nastal v Rimu. Pesmi Giorgione in Bizantinska madona se nanašata na pesnikov obisk Benetk v času potovanja po Italiji. Moletov ekfrastični pristop je klasičen v smislu poveličevanja lepote in pomena umetniškega dela, kar ga približuje romantični poeziji. V pesmi V oglejskem muzeju je perspektiva kompleksnejša, saj se pesniški subjekt bolj odziva na sedanjost in obenem pripoveduje zgodbo o detomorilki iz časa hunskih vpadov. Zbirka Tristia ex Siberia, ki je izšla leta 1920, je nastajala v znamenju prve svetovne vojne, ko je bil pesnik v ujetništvu v Sibiriji. Pesmi Hegezo in Milonska Venera, napisani v že Grkom znanem in med pesniki kasnejših dob priljubljenem načinu »prosopopoeia«, lahko razumemo kot posledico doživljanja tesnobe in strahu v izgnanstvu. Antična relief in kip sta medij za izražanje pesnikove zapuščenosti v brezsmiselnem svetu ter hrepenenja po ljubezni, ženi in domovini. Čeprav je Rilke v Moletovem pesniškem razvoju odigral pomembno vlogo, ni mogoče z gotovostjo trditi, da je nanj vplivala Rilkejeva najznamenitejša ekfrastična pesem Apolonov arhajski torzo. Ob Moletovem osredotočanju na daljno preteklost in izogibanju sočasni umetniški produkciji je pesem Sejavec izjema. Vprašanje, ali jo je navdihnila znamenita slika Sejalec impresionista Ivana Groharja, ostaja odprto.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.106-117
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Skrita ekfraza v delih Miroslava Krleže

    • Authors: Nataša Lah
      Pages: 118 - 133
      Abstract: V celotnem opusu Miroslava Krleže lahko najdemo številne verodostojne opise, ne oziraje se na to, ali opisujejo resnične zgodovinske dogodke ali resnične umetnike in umetnine, ki so bogat vir evropske umetnostne zgodovine. S tem ko je opise s kriptografsko metodo vključil v besedilo, je Krleža na eni strani zakril svoje vire, na drugi pa jih je razkril. Potajil jih je v preplet fikcijskih besedil in jih razkril prek ključne stvaritve, kar je bilo jasno le tistim, ki so lahko povezali besedilo in umetnino. Sklop take metode smo poimenovali leposlovni kriptogrami, ki jih lahko v nadaljevanju razčlenimo v tematske podskupine prikritih umetnostnih opisov, tako da smo celoto označili za skrito ekfrazo. Izbor umetnin, ki jih Krleža opisuje v svojih delih, je obsežen in raznolik, vsako delo pa je opisano drugače. Ker pa gre za literarna besedila, so opisi pogosto uporabljeni v širokem razponu interpretativnih upodobitvenih strategij. Do določene mere so bili zgolj pogled na umetnino z namenom, da bi vizualno povezali, obudili ali postali natančen simbol nesnovnega okvira umetnikove misli oziroma celotnega družbenega konteksta. Drugikrat je umetnina polno in natančno predstavljena zaradi svojega pomena in verodostojnosti, ker ima po Krležu »etično inteligenco« in »etično zavest«. V tem prispevku so bila obravnavana samo Krleževa prozna dela, in sicer na dveh ravneh. Ogledali smo si primere, kjer je resnično umetniško delo v leposlovno besedilo vključeno z namenom, da bi podčrtalo pomen in smisel nekega dialoga, mise-en-scène ali situacije. Tega je mogoče največ najti v odrskih delih, romanih in novelah. Po drugi strani pa lahko prepoznamo popolnoma nasprotno metodo, ko umetniško delo vstopi v besedilo, kjer zaradi svoje zgodovinske vloge in nesporne veljave oziroma statusa ponovno vstopi v resničnost. Kakor je videti s stališča Krleževega življenja in dela, je umetnina postavila na preskušnjo verodostojnost umetnostne zgodovine skozi matrico sodobnosti. To povečini najdemo v Krleževih esejih, kritikah in dnevniških zapisih.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.118-133
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Tone Kralj kot ilustrator glasbenih publikacij

    • Authors: Nada Bezić
      Pages: 134 - 146
      Abstract: Leta 2011 sem med pripravami na razstavo Art déco v Hrvaškem glasbenem zavodu v knjižnici in arhivu te zagrebške institucije našla precej zanimivega gradiva (note, knjige, koncertne liste itd.). Šlo je za likovna dela 15 avtorjev, rojenih v poznem 19. stoletju, zvečine Hrvatov. Med eksponati je bila izjema, notna izdaja iz moje zbirke z naslovom Kadar jaz, dekle, umrla bom. To so priredbe ljudskih pesmi za mešani zbor, delo Brede Šček (1893–1968), ki so bile objavljene v Trstu leta 1933. Ilustracijo na platnici je izdelal Tone (Anton) Kralj (1900–1975), slovenski slikar, grafik in kipar, ki je skladateljico B. Šček verjetno srečal na začetku 30. let. Med letoma 1932 in 1954 je Kralj ustvaril ilustracije za 27 pesmaric sedmih slovenskih skladateljev: Lojze Bratuž, Ivan Laharnar, Silvester Orel, Stanko Premrl, Breda Šček, Matija Tomc in Vinko Vodopivec. Skladateljev niso povezovale zgolj Kraljeve ilustracije njihovih tiskov, ampak tudi ustvarjanje cerkvene glasbe; poleg tega so bili skoraj vsi Primorci. Prispevek razkriva, da je bila Breda Šček po vsej verjetnosti ključna oseba, ki je pripomogla h Kraljevemu ilustratorskemu delu za glasbene tiske. Hkrati pa članek h katalogu Tone Kralj. Retrospektiva (ur. I. Kranjc, Ljubljana 1998) dodaja še pet na novo odkritih ilustracij za glasbene zvezke Silvestra Orla (4) in Brede Šček (1).
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.134-146
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Emblemi v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma:
           kontekst, viri, izvirnost

    • Authors: Tine Germ
      Pages: 149 - 170
      Abstract: Avtor v prispevku opredeli vire in zglede za ikonografijo emblemov v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma (Dizmova kronika), hranjene v Arhivu Republike Slovenije (ref. AS 1073, I/1), ki še niso bili raziskani. Dizmova kronika je izvirna oblika spominske knjige, v kateri so na pretežno celostranskih miniaturah predstavljeni emblemi in imena članov družbe, njihovi grbi in podatki o vpisu v družbo. Prve miniature so nastale leta 1689, zadnji člani pa so bili vpisani leta 1801. Kakovost iluminacij in ikonografsko bogastvo sta izjemna, tako da Dizmova kronika danes upravičeno velja za najodličnejši baročni iluminirani rokopis, kar se jih je ohranilo na Slovenskem.
      Najnovejše raziskave kažejo, da se ideja in koncept dela zgledujeta po vsebinsko sorodno zasnovani spominski knjigi bolonjskih akademikov Memorie, imprese, e ritratti de’ signori Accademici Gelati de Bologna, izdani v Bologni leta 1672. Zaradi specifičnega konteksta nastanka Dizmove kronike so emblemi izvirne stvaritve, s poudarjeno individualizirano vsebino, kar bistveno otežuje iskanje literarnih virov in morebitnih neposrednih zgledov. Nedvomno je treba upoštevati možnost vpliva večjega števila renesančnih in baročnih emblemskih knjig, vse od inkunabule renesančne emblematike, Alciatijeve Emblematum liber (1531), do sočasnih izdaj. Raziskave zgodnjenovoveške emblematike kažejo, da je med ključnimi viri navdiha za embleme v Dizmovi kroniki popularna, enciklopedično zasnovana knjiga emblemov Mundus Symbolicus Filippa Picinellija, ki je pod naslovom Mondo simbolico prvič izšla v Milanu leta 1653. Picinellijevo obsežno delo z opisi več sto emblemov je prava zakladnica idej za nove embleme. Zdi se, da so bile klasične emblemske knjige, iz katerih bi lahko naročniki preprosto posneli uveljavljene embleme, prav zaradi želje po izvirnosti za člane Dizmove družbe manj privlačne. Analiza emblemov v Dizmovi kroniki pokaže, da tudi v primerih, ko so se naročniki zgledovali po tradicionalnih emblemskih knjigah (npr. po Alciatiju), emblemov niso kopirali, ampak so jih domiselno preoblikovali. Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma ni eklektično delo, ki bi povzemalo obstoječe prototipe, zato se iskanje neposrednih zgledov praviloma izkaže za brezplodno. Gre za edinstveno zbirko izvirnih emblemov, ki razkriva kompleksen odnos do obstoječe tradicije in predstavlja pomemben prispevek v razvoju baročne emblematike.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.149-170
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • O hipotezi o tlorisnem razvoju kurije Poklek v Zagorskih Selih glede na
           obrise nepoznanega tipa stavbene arhitekture v kontinentalni Hrvaški

    • Authors: Duško Čikara
      Pages: 171 - 188
      Abstract: Na podlagi raziskovanja fasad kurije Poklek podajamo predpostavko o njenem tlorisnem razvoju, pri čemer jedro skozi tri nadstropja sestoji iz prostora štirikotnega tlorisa in ozkega hodnika s stopniščem, zgrajenim znotraj stenske mase. Enak razpored lahko razločimo tudi na tlorisih več baročnih stavb na podeželju ali na urbanih območjih severozahodne Hrvaške. Ob kasnejših neposrednih vpogledih in raziskovanjih posameznih bolj zloženih struktur so bili v dovolj veliki meri potrjeni elementi, ki navajajo na do zdaj nepoznan vzorec organizacije prostora. Predpostavko potrjujejo tudi zgodovinski prikazi stavbe značilnega tlorisa in neodvisni zaključki drugih raziskovalcev. Takšen metodološki pristop se je pokazal kot najustreznejši, saj je v obstoječih okoliščinah povsem jasno, da obravnavane hipoteze v doglednem času ni mogoče potrditi s ciljno in sistematično usmerjenimi raziskovanji na dovolj velikem vzorcu. Zaključke, predstavljene v tem prispevku, moramo nujno razumeti kot iniciativno zbirko smernic za bodoča, predvsem konzervatorsko-restavratorska in arheološka raziskovanja, z namenom razširitve in sistematizacije znanstvenega spoznanja o tipologiji in genezi stavbene arhitekture, morda tudi na širšem zemljepisnem področju. Prav na takšna prostorska jedra se od druge polovice 16. stoletja nanaša ime curia. Lastniki so bili pripadniki nižjega plemstva, cerkveni dostojanstveniki, a tudi veliki fevdalci. Gre za najenostavnejšo kategorijo fevdalne arhitekture v kontinentalni Hrvaški na začetku novega veka, pri čemer da elementarnost prostorske organizacije slutiti zgodnejši nastanek.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.171-188
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Politični eseji Navida Kermanija

    • Authors: Špela Virant
      Pages: 189 - 203
      Abstract: Navid Kermani, nemški pisatelj in profesor orientalistike, se v svojih esejih posveča aktualnim političnim in socialnim vprašanjem, kot so migracije, terorizem in večkulturne družbe. Članek podaja podrobnejšo analizo izbranih Kermanijevih esejev ter jih umesti v tradicijo dialoško odprte esejistike (kakor jo po teoriji Petra V. Zime zastopa na primer Michel de Montaigne) in v kontekst nemških povojnih razprav o razmerju med literaturo in politiko. Nato postopke fikcionalizacije, kakor se kažejo v Kermanijevih političnih esejih, primerja s postopki v tako imenovanih postfaktičnih političnih diskurzih. Čeprav so postopki primerljivi in njihovi učinki načelno nepredvidljivi, je mogoče locirati temeljne razlike v njihovi narativni strukturi, ki lahko sugerira vsevednost pripovedovalca in s tem krepi njegovo pozicijo moči ali poudarja njegovo negotovost ter tako bralcu odpira možnost, da z njim stopi v konstruktiven dialog, ki je temeljnega pomena za demokratične družbe. Prav v odpiranju vprašanj in artikuliranju dvomov Kermani kot avtor esejev vidi svoje pisateljsko poslanstvo.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.189-203
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Matej Sternen kot restavrator: izbrani primeri v Sloveniji in na

    • Authors: Nina Unković
      Pages: 204 - 223
      Abstract: V literaturi je Matej Sternen (1870–1949) bolje poznan kot impresionistični slikar kakor restavrator umetnin, čeprav je v svoji bogati karieri kot restavrator v letih 1898–1941 odkril in obnovil veliko umetnin, zlasti fresk v Sloveniji in Dalmaciji. Za restavratorstvo se je živo zanimal, o čemer pričajo številni izpiski o slikarski tehnologiji ter o restavratorskih in konservatorskih metodah. To je njegovo slikarstvo obogatilo tako, da se je kot slikar lotil tudi fresk in še nekaterih drugih tehnik. Bil je slikar, ki je izredno pazljivo gradil svoje slike: dobro je obvladal tehniko priprave slikarske podlage ter vedno upošteval zakonitosti barv in njihovih odnosov ter razmerij z ozirom na beli slikarski »grund«. Skupaj z bližnjima sodelavcema, umetnostnima zgodovinarjema Francetom Steletom (1886–1972) in Ljubom Karamanom (1886–1971), je Matej Sternen v svoji restavratorski praksi udejanjil v tistem času v stroki vzpostavljeno načelo »konzervirati in ne restavrirati«. Raziskava, ki temelji na terenskem delu in študiju arhivskih virov, hranjenih v Ljubljani, Celju, Splitu in Zagrebu, se osredotoča na dva pomembna spomenika umetnostne dediščine – Celjski strop in freske v cerkvici Sv. Mihaela v Stonu. Na izbranih primerih, ki sta s tehničnega in metodološkega vidika zaščite spomenikov različna, so predstavljena Sternenova strokovna izhodišča in njihova praktična realizacija v duhu omenjenega načela, ki zagovarja ohranjanje in zavrača agresivne restavratorske posege.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.204-223
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Petra Kramberger: »Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches
           Unternehmen unterstützen«: Südsteirische Post (1881–1900), nemški
           časopis za slovenske interese

    • Authors: Tanja Žigon
      Pages: 227 - 231
      Abstract: Petra Kramberger: »Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen«: Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske interese
      Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2015,
      329 strani
      Leta 2015 je v zbirki Slovenske germanistične študije pri Znanstveni založbi ljubljanske Filozofske fakultete izšla obsežna monografija germanistke Petre Kramberger, namenjena raziskavi in podrobni analizi spodnještajerskega časnika Südsteirische Post [Južnoštajerska pošta]. Raziskava se umešča med kulturnozgodovinske, a bolj germanistično kot zgodovinsko obarvane študije o nemškem časopisju, ki je v preteklih zgodovinskih obdobjih, od konca 18. do prvih desetletij 20. stoletja, izhajalo na slovenskih tleh.
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.227-231
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
  • Tine Germ: Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira: Valvasorjevo
           Prizorišče človeške smrti v evropskem kontekstu

    • Authors: Luka Vidmar
      Pages: 232 - 234
      Abstract: Tine Germ: Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira:  Valvasorjevo Prizorišče človeške smrti v evropskem kontekstuLjubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2015, 176 strani, 68 ilustracijUmetnostni zgodovinar Tine Germ je v zadnjih letih Valvasorjevemu delu Theatrum mortis humanae tripartitum iz leta 1682 posvetil vrsto raziskav, njihove ugotovitve pa je leta 2015 razširil in povezal še v monografijo Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira. Raziskave so bile vsekakor potrebne: Prizorišče človeške smrti je bilo namreč do tedaj v slovenski umetnostni, literarni in kulturni zgodovini kljub pomembnosti avtorja in kljub primerljivosti z najkvalitetnejšimi sorodnimi deli iz drugih evropskih dežel skoraj prezrto ali vsaj zelo pomanjkljivo obravnavano. Raziskave so bile tudi uspešne: prvič so prinesle poglobljeno ikonografsko analizo omenjenega polihistorjevega dela in prvič obširneje opisale njegovo mesto v sočasni evropski likovni in literarni umetnosti. Iz uvoda k monografiji Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira je jasno razvidno, da je bilo to mogoče najprej zato, ker je avtor kritično dekonstruiral tradicionalne paradigme, zlasti (umetnostnih ali literarnih) »centrov« oziroma »obrobij«, pa tudi (slogovne ali idejne) »naprednosti« oziroma »zaostalosti«, ki so v humanističnih vedah ovirale in v določeni meri še vedno ovirajo neobremenjeno raziskovanje del, kakršno je Prizorišče človeške smrti. Germova monografija nas tako že na začetku implicitno opozarja, da čaka na temeljitejšo znanstveno obravnavo še veliko umetniških in literarnih del, nastalih na Slovenskem v srednjem in zgodnjem novem veku, ki smo jih puščali ob strani zaradi različnih predsodkov, oblikovanih v 19. in 20. stoletju. 
      PubDate: 2017-07-31
      DOI: 10.4312/ah.11.1.232-234
      Issue No: Vol. 11, No. 1 (2017)
School of Mathematical and Computer Sciences
Heriot-Watt University
Edinburgh, EH14 4AS, UK
Tel: +00 44 (0)131 4513762
Fax: +00 44 (0)131 4513327
About JournalTOCs
News (blog, publications)
JournalTOCs on Twitter   JournalTOCs on Facebook

JournalTOCs © 2009-